Grintovec

Ta mesec me je vleklo v Kamniško-Savinjske Alpe. V zadnjih petih dneh sem dvakrat obiskala Grintovec; kralja omenjene gorske verige. Gora s svojimi 2558 metri postreže z vsem kar si lahko zaželiš. 9,8km dolga pot do vrha s skoraj 2000m vzpona poskrbi za konkretno borbo s klancem. Za vsak nov premagan meter poti nagrajuje s čudovitimi zagledi. Zdaj vidim Jezersko, čez nekaj metrov Storžič, kmalu zagledam Kočno... V nedeljo, ko bo potekal legendarni, že 17. gorski tek na Grintovec mogoče spet obiščem tega velikana kot navijačica. Kot tekmovalka letos še ne, mogoče kdaj v prihodnje... Pot na Grintovec od Doma v Kamniški Bistrici je markirana za 5 ur hoje. Najboljši gorski tekači jo bodo premagali v nekaj več kot eni uri in 15 minut. Dodajam še pesem, ki sem si jo izposodila iz strani KGT Papež, ostalo naj povedo slike. Grintovec! Tebi, moja gora. Z vsem dolžnim spoštovanjem: hrepenenje po vrhu me napaja z novo močjo, drznostjo, duh višine znova kleše v meni nova spoznanja. Vrh! Sožitje s teboj v potu, bitju srca, ko spregovori duša: pozabljam na vse, kar je prej vleklo k tlom, utrujalo. Lepota. Prostranost. Svoboda. Samo redkim je dano, a v izobilju. Zato se vsako leto vračam v tvoje naročje. Tvoj zvesti tekač

Proti Kokrškem sedlu.

Kokrško sedlo, približno na pol poti.

Počasi se odpira pogled.

Na vrhu z dvema Ironmanoma - Blažem in Damjanom. :)

Vsega lepega je enkrat konec. Nasvidenje do naslednjič!