Misija ULTRABALATON

Že odkar sem pri 14ih letih odtekla svojo prvo desetko, sem vedela, da hočem več... zato sem šla naslednje leto na Ljubljanskem maratonu na 21km... pri 17ih na maraton... pri 18ih sem tekla iz Celja v Logarsko 73km. Pri 19ih letih 105km čez hribe in doline iz Lovrana v Umag. Letos hočem še več, ker vem, da zmorem. Ultrabalaton je ultra tekaška preizkušnja na Madžarskem, ki bo v letu 2016, natančneje 28. maja potekala že deseto leto zapored. Odteči je treba en krog okrog Blatnega jezera, največjega jezera v srednji Evropi, ki obsega 221km. Časovni limit, da pretečeš celotno traso je 32ur. Čeprav se je mogoče na tekmo prijaviti tudi kot kolesar, tekači pa v dvojicah, trojkah in večjih skupinah, sem se odločila, da celotno traso odtečem sama. To bo največji podvig kar sem si jih zastavila do sedaj, tako fizično kot psihično. Vem, da bo me bo sama tekma uničila. Laufat več kot en dan ni hec. 221km neusmiljeno teptati asfalt, da te boli celo telo... to je trpljenje. Ne vem, zakaj si to delam, vem samo, da drugače ne funkcioniram. Rabim takšne podvige. In imam to srečo, da me bližnji podpirajo in mi kakor se da pomagajo pri uresničevanju sanj, čeprav me včasih ne razumejo. Na Ultrabalaton sem se začela resno pripravljati z začetkom novembra. Tedenske številke kilometrov so velike, trimestne. Ure in ure asfalta, le en dan v tednu so obuti čevlji za trail. Upam, da čimprej zapade veliko snega, da lahko enkrat na teden tek zamenjam za turno smučanje. Usklajevanje teka s faksom je naporno, klasika je, da tečem po temi, ali zgodaj zjutraj, ampak drugače ne gre. Glava je zadnje mesece že fokusirana na cilj enako kot bo 28. maja, ko bom stala na startu. Do Balatona je še dobrih 5 mesecev trdega dela. Ta čas bom izkoristila kar najbolje in dala od sebe vse kar premorem. Že danes vidim cilj in upam, da 29. maja 2016 dosežen.

Popolnoma buden sem, kakor na odprtem morju. Ne potrpežljivost, saj ne gre za cilj, pot je tista, ki rodi veselje. Citadela